Verzi

Verzi za abrahama

Ko nežno Abraham poboža,
si še vedno kot cvetoča roža.
Tvoje lice še lepoto kaže,
tehtnica pa večkrat rada laže.
Kaj če se v laseh blešči sivina,
to prežene brž srca vedrina.
Rad pogled se moški kdaj ustavi
še na greha vredni ti postavi.
Tudi, če na vrata trka mena,
si šele zdaj polnokrvna žena.
Leta naj te preveč ne skrbijo –
ni ljubezen rekla še »adijo«!
Naj ti Abraham prinese srečo,
ti pa zajemaj z žlico večjo.
Vsak dan si z ljubeznijo postrezi,
zdravju in bogastvu v roke sezi!A
li je res minilo toliko let?
50 let, odkar prijokal si na svet.
B
oš moral že nekako verjeti,
da si se rodil pred 50. leti.
R
es, prišla je obletnica,
ki imenuje se pol stoletnica.
A
kaj si moreš za vse to,
če pa veš, da vsem leta tako hitro gredo.
H
očeš, nočeš, taka je usoda,
Abrahamova so kruta leta.
A
, ne beli si glave,
ker še dolgo je do stoletnice.
M
inilo pa ti bo mnogo prej,
če pospremili te bomo na poti tej.Dobrota, ki daješ jo, vedno se vrne
Morda si se zjutraj v zrcalo ozrla
z bojaznijo, da je mladost že zamrla,
saj te dni že pol je stoletja minilo,
ko v zibko življenje te je položilo.
Naj tvoja bojazen takoj spet izgine,
saj s svojo pojavo še vzbujaš skomine!
Las sivih in gub je še vedno premalo,
le par kilogramov se več je nabralo.
Jasnina oči in toplina nasmeha
za vse okrog tebe sta prava uteha!
Vsem dragim ljubezen dajati si znala,
se često za druge ljudi žrtvovala.
Dobrota, ki daješ jo, vedno se vrne,
življenje dobroto spet k tebi obrne.
Vse, kar si od sebe dajala, se vrača –
življenje dolgove stokratno ti plača.
Imej še naprej blagohotnost le v sebi!
Da k tebi le sreča, čast, radost prišle bi!
In da bi življenje ti želje izpolnilo –
to moje je zate iskreno voščilo!Pet desetletij – pravi čas,
da se zagledaš v svoj obraz
in se povprašaš: Kje sem zdaj?
Si upam gledati nazaj?!
Kakšna tvoja je bilanca?
Si svojim bližnjim dober bil?
Si preživel noč brez spanca,
ko se potomec je rodil?!
Si svojo ženo spoštoval,
želje njene upošteval,
ali pa v nič jo le dajal,
jo za vsako stvar ošteval?!
Si za sorodstvo poskrbel,
si svoje bližnje razumel,
ali mislil si le nase,
hotel vse pravice zase?!
Znaš krivico odpustiti,
znaš dobroto povrniti,
z drugimi sočustvovati,
z njimi le lepo ravnati?!
Znaš prijateljstvo razviti,
z drugimi sodelovati
ali pa jim le težiti,
in le s sabo se bahati?!
Kaj pa s sosedi – si kdaj znal
spore z mirom reševati,
ali jih raje v Dnevnik dal,
če so šli po tvoji trati?!
Si drugim kdaj priznanje dal
za vitkost in za lep obraz,
ali pa le občudoval
v zrcalu svoj obilni stas?!
Si z ženo kdaj poklepetal,
se skupaj z njo smejati znal,
ali pa iskal si le prepir,
da bi pred njo imel že mir?!
Kako s potomstvom si ravnal,
si kdaj prisluhniti mu znal,
ali pa z njim se le bahal,
in zraven se izdatkov bal?!
Pol stoletja je pred tabo,
usoda v tvojih je rokah.
Pazi, kaj boš storil s sabo,
še preden te prekrije prah!
Družina velik je zaklad,
v njej zatočišče najdeš si,
veliko bolj imej jo rad,
se bolj široko ji odpri!Težko morda ti misel je sprejeti,
da Abraham prihaja ti naproti.
Morda bojiš se, da postopno, z leti
veselja bo vse manj na tvoji poti?
Naj dvomi kot megla se razpršijo
še več usoda sreče ti nasuje!
Užival še naprej boš čarovnijo,
ki zvesta se ljubezen imenuje!Vse bližje in bližje prihaja tvoj dan,
ko trkal na duri ti bo Abraham,
Brezskrbno, veselo mu vrata odpri,
saj ta sivi mož ti le dobro želi.
Prinaša ti zrelost in trezen razum,
prinaša ljubezen in srčni pogum.
Čeprav teh vrednot nisi nikdar izgubil,
jih tokrat od njega še več boš dobil.
Življenje ti je dalo krepko postavo,
bogastvo je las ti vsadilo na glavo, .
Zdaj, v zrelosti, rahlo lasje ti sive,
a brki prijazen obraz tvoj krase.
Najbolj odlikuje le srčna dobrota,
ki tvoja najboljša življenjska je dota.
Za zraven dobil si še par pridnih rok,
ljubečo ženico in (dvoje) otrok.
Življenje bogato te je obdarilo,
le včasih v čašo grenčice nalilo.
A vendar pogumno si čašo izpil,
junaško sprejel si življenski izziv.
Nad tabo naj vedno bo jasno nebo,
a v tvojem naj srcu ves čas bo toplo.
Naj ti optimizem nikdar ne zbledi-
še bolj se življenju in sreči odpri!Najbrž bo že držala ta resnica, da Abraham življenja našega je več kot polovica. Vsak slavljenec si iz srca želi, da ga vesel in srečen med prijatelji preživi!Če pogledaš se v zrcalo
Da spet je leto naokrog,
sporoča ti vseh bližnjih krog.
A z njimi ne praznuješ sam –
tu s tabo je še Abraham.
Če pogledaš se v zrcalo,
gub ne bo ti pokazalo.
Še napet je tvoj podbradek,
trebuh še je plosk in gladek.
Še zmeraj krvotok je zdrav,
noben tvoj zob še ni majav.
V laseh pa se ti lesketa
bogastvo pravo iz srebra.
A v tvojem žepu šelesti
nešteto sličic s Cankarji.
Lahkoten še je tvoj korak,
prijetno še dotik mehak.
Privlačiš ženski še pogled,
čeprav zdaj v zakon si ujet.
Na kratko – še si korenjak,
glej, da naprej ostaneš tak!
Življenje naj se ti smehlja,
od sebe le najboljše da,
da čez leto ogledalo
lik enak bo pokazalo!50, ko telo je še mlado,
duša že modra,
kosti še zelene,
družina že plodna,
imam se lepo,
mi nič ni hudo,
ob svojih 50,
tud vam želim tako.Dan, ko podal ti bo Abraham roko,
ravno v teh dneh enkrat boš praznovala.
Če boš odprla srce bolj široko,
čudeže kmalu lahko boš zaznala.
Abraham zate prinaša darove,
Amor pa mu jih pomaga nositi.
Nitke ljubezni zapredel bo nove,
globoke in čvrste, kot morajo biti.
Toplo luč sreče bo zate odstrl,
lepoto trenutkov ovekovečil,
jezove obilja zate odprl –
vse le zato, da bi tebe osrečil.Na čile
Abrahamove
moči,
Ti podarjamo
smuči.
Previdno z njim`
čez cesto,
pa bo šlo lahko
do dvesto!Abraham ti letos je najavil svoj obisk –
te dni že občuti si njegove roke stisk.
toplo te je pozdravil, ljubeče te objel
in v življenju tvojem ti vso srečo zaželel.
Brez strahu v svoj dom povabi sivega moža,
saj mladost zaradi njega še ne bo odšla!
Zrelo sadje bolj diši in bolj okusno je –
le kdo mara na pol zrele, kisle sadeže?!
Raje se poglej v zrcalo in čestitaj si,
ker možatost tvoja vidno še naprej cveti,
ker naprej si še postaven, čeden korenjak.
Na vsem svetu ni ga, ki bi v tem ti bil enak!
Amor še naprej prižiga iskre ti v očeh,
vsakodnevno spremljata te še vedrina, smeh.
Najboljši sin, stric, mož, oče, dedek si za nas –
prijateljstva, ljubezni ne bo izbrisal čas!
Hvala ti za radost, srečo, ki si nam ju dal,
hvala ti za vsak nasmešek, ki si ga izzval,
hvala ti za tvojo navzočnost dragoceno,
hvala za občutek, da skupaj vsi smo eno!
Abraham ves čas naj ob tvoji strani hodi,
varno in ljubeče v življenju naj te vodi!
Ostani vedno tak kot si – veder, nasmejan,
s Kobilicami, s Cankarji žep naj bo nastlan!
Mnogo tega, kar želiš si, naj se še zgodi,
nenehno čvrsto zdravje iz tebe naj žari!
Naj sreča in veselje te spremljata povsod,
naj ves čas le ljubezen ti osvetljuje pot!Da spet je leto naokrog,
sporoča ti vseh bližnjih krog.
A z njimi ne praznuješ sam –
tu s tabo je še Abraham.
Če pogledaš se v zrcalo,
gub ne bo ti pokazalo.
Še napet je tvoj podbradek,
trebuh še je plosk in gladek.
Še zmeraj krvotok je zdrav,
noben tvoj zob še ni majav.
V laseh pa se ti lesketa
bogastvo pravo iz srebra.
A v tvojem žepu šelesti
nešteto sličic s Cankarji.
Lahkoten še je tvoj korak,
prijetno še dotik mehak.
Privlačiš ženski še pogled,
čeprav zdaj v zakon si ujet.
Na kratko – še si korenjak,
glej, da naprej ostaneš tak!
Življenje naj se ti smehlja,
od sebe le najboljše da,
da čez leto ogledalo
lik enak bo pokazalo!Morda si se zjutraj v zrcalo ozrla
z bojaznijo, da je mladost že zamrla,
saj te dni že pol je stoletja minilo,
ko v zibko življenje te je položilo.
Naj tvoja bojazen takoj spet izgine,
saj s svojo pojavo še vzbujaš skomine!
Las sivih in gub je še vedno premalo,
le par kilogramov se več je nabralo.
Jasnina oči in toplina nasmeha
za vse okrog tebe sta prava uteha!
Vsem dragim ljubezen dajati si znala,
se često za druge ljudi žrtvovala.
Dobrota, ki daješ jo, vedno se vrne,
življenje dobroto spet k tebi obrne.
Vse, kar si od sebe dajala, se vrača –
življenje dolgove stokratno ti plača.
Imej še naprej blagohotnost le v sebi!
Da k tebi le sreča, čast, radost prišle bi!
In da bi življenje ti želje izpolnilo –
to moje je zate iskreno voščilo!

Strani: 1