Poročni verzi
Naj bo sonce al' vihar, srečen bodi mladi par.In luč ljubezni naj gori, do konca vajinih skupnih dni.Sprva sta bili dve poti,
ki sta šli vsaka po svoje,
potem sta dolgo potekali druga ob drugi,
sedaj pa se združujeta v eno samo.
Pa vse dobro na skupni življenjski poti!Nikoli ne recita, da sta premlada ali prestara,
da bi lahko ljubila, živela, spraševala...
Bodita vedno dovolj močna in razumevajoča eden do drugega, imejta se rada, otroški smeh naj odmeva v vajinem domu, naj vama bodo bremena lahka, veter imejta za seboj, sonce pred sabo in v srcu vedno vajino ljubezen!Samo besedi dve; bodita srečna.
A želja ena: naj ljubezen vajina bo večna.Ljubita se sočno, včasih poskočno na trenutke nadzvočno. Ljubita se nežno in zato vseobsežno.Krasen je dan, dan poročnih sanj, solze v očeh, pesem, radost, smeh...
Dva prstana vaju vežeta, v novo življenje sedaj stopata.
Poročni valček naj igra, danes le za vaju dva,
naj zven melodije sreče ziblje v plesu oba.
Ko iskra v očeh zažari, duša vzdrhti
in s poljubom povejta si vse kar želi srce.Zakon je kot križ oblit z medom, ko med poližeš, ostane križ!
Naj pri vama ne bo tako!Draga mlado poročenca,
vzela sta se,
spoštujta se,
in množita se.Danes rekla bom DA,
tebi ki ljubim te,
tebi, ki obožujem te,
tebi, ki rada te imam,
tebi, ki zvesta sem...
Ljubezen obljubim
pred bogom,
nataknem ti prstan zlat,
s srečo nasujem poljubov,
na ustnice tvoje,
ki so moj zaklad.Danes je konec začetka.
Vaja je končana - mimo so priprave za resnično predstavo.
Naučila sta se učiti
Naučila sta se ljubiti.
Zdaj se pripravita na resnično novo življenjsko pot.
Vendar ne pozabita:
-življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov:
majhnih, hitro pozabljenih,
kot so poljub ali nasmeh,
prijazen pogled ali iskren poklon.
Veliko sreče in ljubezni na vajini skupni poti!Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva
in nevoščljiva, se ne ponaša se ne napihuje, ni brezobzirna.
Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice.
Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prestane. LJubezen nikoli ne mine.Na prstancih se bo zlato zaiskrilo,
morda zaiskri se še solza skrivaj.
Drug drugemu bosta najlepše darilo,
lahko vama Bog le ga vzame nazaj.Ni dolgo tega še, kar sta se spoznala in toplo ljubezen drug drugemu dala. Za vaju usoda te dni je sklenila: Familijo svojo si bosta zgradila!Če naj bo zakon srečen,
morata oba zakonca čutiti,
da je njuna delitev dela in avtoritete pravična.
Zdaj bosta korakala v dvoje.
Kaj tvoje je in kaj je moje,
ne bosta več vedela:
skupno vse srečno bo in vse obupno.
Ljubita se, vendar naj vaju ta ljubezen ne veže:
naj bo raje podobna valovanju morja ob obalah vajinih duš.
Drug drugemu polnita kupi, vendar ne pijta še iz ene.
Dajajta si kruh, vendar ga ne rezita od istega hlebca,
pojta in plešita skupaj in se veselita,
vendar naj bo vsak od vaju sam,
tako kot so same strune lutnje,
pa čeprav zveni z njih ista glasba.Ljubezen je lepa, ko vzklije še lepša, ko se razvije poroka pa ji da vonjavo, ki spremeni jo v žlahtnost pravo.
Naj sreča lepe da spomine, ljubezen nikdar naj ne mine, čeprav naokrog bo mnogo let, poraja naj se spet in spet.Verujta - brez vere prazno je življenje!
Upajta - brez upanja zaman je hrepenenje!
Ljubita - v ljubezni srečno je življenje!Morda vama kmalu dal Bog bo darilo,
ki z jokom iz zibke se bo oglasilo!?
Da zakon bi vama resnično uspel,
to najine srčne je želje odmev!DVA potoka privreta na dan vsak iz svojega izvira......
Oba tečeta po svoji strugi in se zlijeta vsak v svojo reko.....
Pa vendar se enkrat daleč zlijeta v Eno morje.Verujta - brez vere prazno je življenje!
Upajta - brez upanja zaman je hrepenenje!
Ljubita - v ljubezni srečno je življenje.Naj bo sonce al’ vihar, srečen bodi mladi par.
In luč ljubezni naj gori, do konca vajinih skupnih dni.