RSS

Ljubezenski verzi

Ko še te nisem spoznala, sem v izgubila voljo do življenja in tako mi je vse brezveze bilo...ko pa sem te zagledala, sem zopet začutila, da sem se na novo zaljubila!
Deni me, kakor pečat na svoje srce.
Deni me, kakor pečat na svojo roko.
Zakaj močna, močna kakor smrt je ljubezen,
trdna, kakor podzemlje njena gorečnost,
njeni žari so žari ognja,
nje plameni, gospodovi plameni.
Je potrpljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva,
ni brezozirna, se ne ponaša, ne napihuje,
ne išče svojega, vse opraviči, vse veruje,
vse upa, vse prenaša,
veseli se resnice in ne mine.
Želim si te čutiti, te objeti,
te poljubiti in se s tabo strastno ljubiti!
Pogršam tvojo bližino, tvoj dotik,
tvoje nežne ustnice, pogrešam tebe,
reši me prosim te!
»Ni vstopa« sem napisala na vrata svojega srca, pa se je ljubezen mimo prismejala in rekla: »To zame ne velja!«
Zakaj se ljudje zaljubimo?
Zakaj, če nas ljubljena oseba ne mara.
Zakaj, ko pa tako samo trpimo.
Zakaj sploh obstaja ljubezen?
Ljubezen je poguba.
Ljubezen je iskrica,
kot ledena sveča,
kadar je mraz se blešči,
ko posije sonce se stopi.
Prepozno je, ne morem nič storiti, ne morem svoje zmote spremeniti, bolje bo da odidem proč, da znova najdem svojo moč, moč, ki sem jo izgubil, ker tebe sem ljubil.
Ljubezen je lepa, sam da ni slepa, pa bolš da je ni, če so same laži!
Kaj je lepšega, kot to, da si v mojem objemu?
To, da si v mojem srcu!
Ljubim te ljubim, zakaj bi tajila. Iz tvojih ustnic, tudi strup bi popila.
Hodila sva v dvoje, skozi park po poteh. Hodila sva v dvoje, šla sva po greh. Potem si odšel in pustil spomin. Sedaj hodim v dvoje, jaz in tvoj sin.
Vrtnica na vrtu stoji, v jutranji rosi, na njej se kapljica blešči, ko jo pogledam se mi zazdi, kot da zazrl bi se v tvoje oči.
Ko gorska roža zadrhti,
ko nebo zajoka
in ko roka roki daje moč
in ko veš, da je se nekdo,
ki misli prav tako kor ti
in ko pravi, da rad te ima,
takrat spoznaš,
da svoboden si prav ti,
ki ljubiš in ljubljen si.
Ko sem prvič videl te, mi v srcu toplo je postalo, utripalo je naglas, “ljubim te” je šepetalo.
Pogrešam dneve in noči, ko te ob meni ni, nikoli ne bom pozabila kako strašno sma se ljubila!
Nikoli ne obupaj nad ljubenzijo, saj bo prišel nekdo in spet ti bo lepo.
So little time
Try to understand that I'm
Trying to make a move just to stay in the game
I try to stay awake and remember my name
But everybody's changing
And I don't feel the same
I love you!**
Poznam tvoje ime,
vem kje živiš,
a kaj mi to pomaga,
če ne poznam tvoje notranjosti,
toda vedi, da te vseeno rada imam!
Slišim tvoj glas, tudi če ne govoriš,
vidim tvoj obraz, tudi če pred mano ne stojiš,
čutim tvoj dotik, tudi če si daleč stran,
sanjam te ponoči in tudi ko je dan.
Želim si tvoj poljub, čeprav želim si nemogoče.
In še ob eni sam misli nate, mi postane vroče.
Slišiš brstenje
jutranje rose?
To so odmevi
mojega večernega
ječanja.
Čutiš žarke
sončnega dotika?
To je moje
hrepenje
tvojega dotika.
In zvečer,
ko gledaš luno,
to je moja
solza, ki gori
za tabo.