Izpovedni verzi
Obiskalo me je dekle iz sanj, in reklo da upam zaman. Njega ne bo več nazaj, našel si bo drug raj. Preveč si ga prizadela, in zdaj boš trpela, njega ljubila in solze točila. Naj te kazen doleti, da videla boš, kaj izgubila si...ljubezen je lepa dokler se ne prelomi...ko se prelomi je žalost v mojem srcu...ni mi več za živet in rada bi naredil samomor...a vem da je veliko drugih fantov je na svetu ki čakajo mojo ljubezen...Deček samemu sebi napoti, sam kakor kamen ob poti, pozabljen tako od vseh živih, kot od neba in angelov dobrotljivih, je pred usodo zlo in nemilo bežal v pustoto in srečal vilo. Vila s čarno besedo in s smehom milih oblin in z brezgrešnim grehov ga je s kretnjo preprosto in nezaigrano dvignila k sebi v prvo pijanost. Položila mu je ljubezen za vzglavje in on je prestopil v novo poglavje. Tako se je v novi blesteči slepoti obrekel stari veri in svoji samoti in zdaj stopa pod kupolo nebeško kot fant in nič več po deško.leži na tleh na trebuhu na komolcu oprt po otroškem posluhu prebira knjigo iz črk marjetic, vijolic, lopuha iz zelenečih trav in pušča da zgodba puha mu v nos in v usta v rokah svoje sočne poante z vonjem in ščegetanjem blik.tako se prižiga za fante baklada srčnih svetilk da je vse kot zelenina travnata rjuha pod njim ena dama milina iz ljubezenskih rimživela sem mirno živela sm kul,ko prišla je punca iz mesta neur,
ukradla je fanta ukradla je vse,
življenje je grozno postalo za me.
to je bilo kot kamen hudo,
sem umirala vsebi ni pomoči blo,
hotela sem mir zabave ne urja,
sem umirala v samoti nesreči grozni,
me fant ni raumel je ono rajši mel.
sem sanjala sanje ki grozne so ble,
ko sta ona zaživela sem jas ovenela,
nisem več znala, kaj bi naredla,
sem hotela se vbit al se utopit.
sem leta trpela ni bolše bilo,
sem šolo končala sem emo postala,
me fant je spet srečo je vido nesrečo.
se je spet zaljubo in sanje z drugo izgubo.
je punca z mesta neur nevesta postala a,
ne z fantom mojim ampak z hudičom svojim.
tako se je zgodba kočala,
in jas sem spet srečna postala.To je to...
Spet najine poti gredo v eno...
Zopet na večer me greje tvoja misel,
zopet življenje ima svoj smisel...
A ni vse tako, kot bi moralo biti.
Verjetno tvoje srce me je nehalo ljubiti.
A ne igraj se z mano,
ker jaz ljubim te premočno.Mogoče zgledam srečna
Ampak nisem
Sigurna sem, da mislite, da rada živim,
Toda od znotraj hočem umreti
Mislite, da izgledam močna in neobčutljiva
Pravzaprav pa me zaboli vsaka grda beseda
Vem, da se vedno smejim
Ampak v sebi jočem
Svet ne bo nikoli vedel,
da moje solze tečejo ponoči
Vem da ne bodo nikoli vedeli,
Kako grozno sem ranjena od znotraj
Hočem le, da vsi vidijo kako srečna
Sem nekoč bila...Pustil si me, a zdaj bi rad vrnil k meni se.
Veš, da te še ljubim, vendar moja pot gre v drugo smer, čez nekaj časa te zame več ne bo, boš le bled spomin, ki še živi...vendar v preteklosti...Verzi so moje življenje, luč in trplenje, v njih vse povem kar mislim in kar ne smem, so nekaj kar je trdo prijateljstvo, saj nikoli te ne izdajo.verzi so zdaj moje življenje saj nekaj vem da odnesejo mi trplenjeNa steno bom z barvo napisala,
z roko v pesek narisala,
v srcu tega nikoli izbrisala!
Zmeraj in povsod bom pisala tvoje ime,
zraven pa,
Jebiga volim te!ღvolim te volim,
ljepotec moj mali..
jer ti si mojo dušo obasjal,
pred tobom stojim samo mi reci da!
Molim te, molim, budi moj dragi
moram to reci il' cu otici do vraga..
na dlanu pise, moja si sudbina!!!Zakaj bi skrivala pred tabo...to kar čutim jaz do tebe.zame obstajaš le ti in tvoje lepe oči a kaj ko ne čutiš isto ti.jočem se skrivam pred sedanjosti bežim pred jokom...čutim te še vedno v mojem srcu hrepeni ljubezen a kaj ko tebe tukaj ni. zapouni si le to da meni si vse pa četudi druga s tabo je. <3<3Odšel si.
Zapustil me.
Seveda z njo, brez mene.
In zdaj, kaj naj?!
Pravzaprav o tebi le sanjarim...
Najlepšega se spomnim, ...
Ko vidim, pa, da brez tebe ne gre:
LJUBIM TEE...
IN SPET, ZNOVA:
Resno, še vedno zapuščena sem.
Čakam tvoj poljub, sms...
A vidim šans, da ni.
Želim si:
S TEBOJ BITII...
ZA V BODOČE:
Samo upam, da nikoli več zapustil me ne boš, ne, nikar ne.
A vseeno mal premislim. Kaj pa vem?
...mogoče spet, znova: sanjanrim le...
si želim tvoje besede:
LJUBIM TEE...
ZDAJ PA VEŠ:
Ljubim te,
želim s teboj biti,
seveda ljubim tee...
potrebujem te,
nikar ničem brez tebe dlje...
zato:
LJUBIM TEE...Ko veter zadnji list na drevesu dotakne
Se naš bister um ob oviro zatakne
Spoznaš nekaj kar bi lahko bil smisel
Vendar si bil premlad, da bi to vzel na misel
Zato se raje poistovediš z nekim komadom
Kot da se odpreš svojim kolegom
Plešeš tango sam s sabo
Ne dovoliš, da bi svoje korake pokazala pred tabo
Umetnost zapusti svoje meje
In čista glasba se rodi v človeku
Midva sva se slišala malo glasneje
To je bil le popoln trenutek v zvoku
Se spomniš še tistih trenutkov
Bili so zabavni, brez zadržkov
Na isti frekvenci sva bila
Rekel si, da bova skupaj v nebesa šla
Ti boš igral lire, jaz ti bom pesmi pisala
Dovolil si mi, da bi vreme nadzorovala
Zakaj točo si hotel, še danes ne vem
Meni dež je dovolj, ko ti povem
Umetnost zapusti svoje meje
Ko čista glasba se rodi v človeku
Midva se slišiva malo glasneje
To je le popoln trenutek v zvoku
Če glasba naju je povezala
Bo umetnost svojo moč sedaj pokazala
Če se teh trenutkov ti ne spomniš, zakaj bi si jaz
Zakaj bi skušala sedaj spremeniti obraz
Vsak v svojem svetu živiva
Nič si med seboj ne deliva
Življenje hoče, da končava malo prej
Najina skupna ljubezen do glasbe pa živi naprej
Umetnost zapusti svoje meje
In čista glasba se rodi v človeku
Midva se slišiva malo glasneje
To je le popoln trenutek v zvokuIn zapiha poščavski vihar
Dvigne pesek meter od tal
S tal vstane mlado telo
do oči zakrito z lepljivo snovjo
Ne razume več mojih besed
Ne dosegam njenih zvezd
V očeh pa najdem
neki sladkega
sam hudič ne ve, zakaj
v očeh le najdem
neki sladkega
ki me vleče spet nazaj
spet nazaj
Podnev je vroče, ponoč mi je mraz
Na obzorju se svetlika obraz
Proti vzhodu kaplje dežja
So le krinka za potoke solza
Zato bi najrajš do smrti ostal
In dilemo bi pregnalzakaj te tu ob meni ni....
zakaj ves čaz pred mano bežiš....
kaj storila sem ti......
zakaj nisi tak kot nekoč??.....
vem najina ljubezen umrla je.....
vndar jaz nekje globoko v srco čutim jo kako boleče hrepeni.....
vndar kje si ti???
zdaj drugo poljubljaš...
meni lažeš v oči....
govoriš mi kako lepo bi bilo.....
nekoč vrjela sem ti.....
pa vseeno drugo si imel vse dni....
zdaj odjebi mi ti.....
zdaj še le globoko iz srca rečem ti:
SOVRAŽIM TE IZ DNA SRCAnekoč gledam v nebo in se čudim kako lepše bi bilo
nisem jezna na tebe....saj si sama kriva sem...
zakaj tega opazila nisem...
zdaj sma samo najbolša prijatelja...
tudi jaz drugega imam in nasvetu najrajši ga imam
in nikomur ga nedam...z mano je vez dan in poljublaja me vsak dan.....vem da ti nikoli nisi biu tu in me poljubljal
zato sem prav naredila da sem te zapustila...vem grdo sem to storila...vndar le tako sem te lahko pozabilaGledala sem kako odhajaš stran...
K njej - v njen objem,
kako poljublaš ji dlan...
Ko si se k meni obrnil,
Sem si narisala nasmeh...
Ker nisem hotela,
da bi videl me na tleh.
In da bi opazil,
kako me tvoj odhod boli
zato sem skrivala solzne oči.
Potiho sem se spraševala,
koga zdaj bom ljubila,
ko sem tebe izgubila?
Ker ti si edini,
ki mu čustva lahko izpovem.
a tudi če na konec sveta grem,
se nikoli več ne boš vrnil...
Naj si še tako želim biti s teboj,
mi nikoli več ne boš rekel Srček moj*Ona ne ve kako eno srce trpi,
ko on z njo spi.
Ona ne ve kako je to,
ko te boli,
ko srce krvavi,
ko njega ni,
ko z njo si ljubezen deli.
Zakaj ljubezen boli,
zakaj te več ni,
zakaj je zdaj ona uresničitev tvojih sanj,
zakaj ti zdaj ona pripoveduje, d
a je jutri novi dan,
zakaj te zdaj ona stiska,
te poljublja,
ti rano celi in ti pravi,
da vse si ji, ti zatiska oči,
pred resnico beži.