Izpovedni verzi
na začetku sve se mrzile,nisve se mogle gledati. najrajši bi ubili druga drugo. vendar enega dne me klikne na msnju in začne pogovor spoznala sem da je prav vredu oseba in se nisem zavedala zakaj se nisve razumeli že prej.minila so dneva in tako je najino prijatelstvo vedno bolj raslo zaupali sve si vse, vse skrivnosti,želje. videli se še nikoli nisve v živo le po msnju,vendar čeprav mi je bedno bilo da se nisve videlo vendar srčena sem bila saj sem imela prijateljico ki sem ji lahko fse zaupala povedala, stala mi je ob strani ko sem jo najbolj potrebovala.skupaj sve se smejali,kregali na starše,zajebavali,poslušali iste pesmi.minili so že meseci pa se še nisve vidili a fseeno sve bili najbolši prijateljici. nekega dne sem ji poslala ver za šalo spodaj napisala da ni njen namenjen in da mi je smešen. ona je fse to vzela za res,povedala da jo mrzim kar sploh ni bila resnica. govorila da sem fejk prijateljica kar nisem in nikoli nebi bila. vendar ona mi je pisala verze da nisve prijateljci.imela sem že sama težave hotela sem umreti pa me je bilo strah,saj brez takše prijateljice kot je ona nemorem živeti :( pomenila mi je vse in mi še pa mi bo še.čeprav me zdaj sovraži in mi piše da sem fejk. mi gre na jok,jočem in se nemorem pomiriti. saj je bila moja najbolša prijateljica katero sem izgubila :( zelo mi je žal.upam da boš to gdaj prebrala in se zavedala da mi pomeniš fse!
rada te imam in vedno te bom imela!
anja.Biu si in še vedno si brat mojega najboljšega prijatelja. Od začetka te sploh nisem opazla .. zakaj? biu si še mali nezanimiv in meni kot bratec ki ga nesmeš zapustit ampak leta tečejo tako se tudi ljudje spreminjajo in z vsemi ljudmi tudi ti, postav si nekdo brez katerega moje življenje nima smisla nima tistega pravega okusa. Vse pogosteje sem bila pri mateju samo da bi lahko vidla tebe samo da bi lahko bila bluzi tebe, zavrgla sem marsikaj samo zaradi tvoje bližine. Nakar se je zgodilo uresničile so se mi sanje.. postala sva par ..ampak še isti dan sem prav začutila da to nebo dolgo trajalo .. res naslednji dan si mi rekel >>zakaj sma skupaj?<< vprašala sem ZAKAJ? vedoč kaj sledi ..
rekel je z glasom polnim žalosti >>brez zamere no ampak skup sma zato ker je matej hoto da hodim z tabo samo zato ker bi on rad bil z tejo, ampak jaz sn te vseeno prašal, samo zaradi njega samo všeč si mi ampak sorry meni ni do zveze zaj z nobeno.... sorry no
brez zamere prosim << vedla sem da se bo to zgodilo ampak .. nemorem rečt da sem zamerla ker prisežem če se nebi pogovarjala z njim več kot dan .. nebi mogla živeti .. ubijalo bi me počasi in boleče ..
Čeprav imaš zdaj drugo in ti za mene ni mar in ti moje ime ne predstavlja drugega pomena kot prijatelstvo.. vedi da te še zmerom ljubim </3Kot bela snežinka iskrive so tvoje oči.
A moje srce se še te vedno želi .
Saj pozabljen nikoli ne boš.
Saj vedno od mene ljubljen boš .Če utrne se ti solza, naj ne sproži je trpljenje, to naj bo le solza sreče, ki prinaša jo življenje.Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene. Bila je moja najboljša prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamišljen obraz. Želel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske, ker je prejšnji dan manjkala. Posodil sem jih. Rekla je "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj. Ampak sem se preveč bal in še zdaj ne vem zakaj.
Nekaj mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se oglasim je na drugi strani ona, v joku mi je razlagala kako ji je njen fant zlomil srce. Vprašala me je, če bi prišel k njej, ker noče biti sama in tako sem prišel. Sedela sva na kavču, jedla čips in gledala romantične filme. Gledal sem njen žalostni obraz in kljub žalosti je bila tako lepa. Želel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Potem je rekla da bi šla rada spat, poslovila sva se, pogledala me je v oči, mi rekla "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da jo imam rad ampak me je bilo preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.
Naslednje leto smo imeli ples. Dan pred slavnostnim večerom je prišla k meni in mi povedala da je njen soplesalec zbolel. Tudi jaz nisem imel soplesalke in zato sva se odločila da bova šla skupaj kot najboljša prijatelja. Ko je bilo čudovitega in čarobnega večera konec sva stala na njenem pragu. Gledal sem jo, ko se mi je nasmehnila in me pogledala s tistimi prelepimi oči. Želel sem si da bi bila moja ampak ona name nikoli ni mislila tako kot jaz nanjo in tega sem se zavedal. Potem mi je rekla "hvala, imela sem se čudovito lepo" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak preveč sem se bal in še zdaj ne vem zakaj.
Potem je minil dan, mesec in kar naenkrat je bil dan ko smo diplomirali. Gledal sem kako se je povzpela na oder, da bi prejela svojo diplomo. Bila je tako zelo lepa. Želel sem si, da bi bila moja ampak zavedal sem se, da me ona nikoli ni opazila na tak način. Preden smo se odpravili domov je prišla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je dvignila pogled in rekla "Ti si moj najboljši prijatelj, hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem, da ve, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak bilo me je preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.
Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo poročila. Poročila se bo sedaj. Gledal sem jo kako stoji pred oltarjem, bila je lepša kot kadarkoli prej. Gledal sem kako je rekla "da" in pri srcu me je stisnilo. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega sem se zavedal. In vedel sem, da me nikoli ni gledala tako kot gleda sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim možem, v svoje novo življenje je prišla k meni, me objela, rekla "prišel si, hvala" in me
poljubila na lice. Hotel sem ji povedati kaj čutim, hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj, ljubim jo ampak preveč me je bilo strah in ne vem zakaj.
Leta so minila in sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoč moja najboljša prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih študentskih letih so prebrali tudi te besede: "Gledam ga in si želim da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak način kot jaz njega in tega se zavedam. Hočem mu povedati, želim, da ve, da, nočem biti le njegova prijateljica. Ampak preveč me je strah in ne vem zakaj. Kako si želim, da bi prišel in mi rekel da me ima rad." "Kako si želim da bi ti..." sem si mislil in jokal.
Naredite si uslugo, povejte
tistemu fantu ali dekletu da ga/jo imate radi, čeprav ne veste kako bo
reagiral/a. Povejte kaj resnično čutite do njega/nje ker ne bo tam za vednoTeiiič!
Na tiho in hitro
sem te spoznala
in te zelo močno vzljubila.
Toda vedi ni mi žal
da zdaj za BF te imam
in dobenmu te ne dam,
ker te najraj imam!!!
Tvoia Tanč*!!!Punca: daj malo bolj počasi no!
Fant: ne, ker je zabavno!
Punca: ne pa ni, strah me je! Prosim!
Fant: potem pa reci da me ljubiš!
Punca: saj veš da te ljubim!
Fant: objemi me!
GA OBJAME
Fant: prosim vzemi z moje glave čelado, ker me moti!
V ČASOPISU NASLEDNJI DAN:
Motor se je zabil v stavbo ker so odpovedale zavore!
Na motorju so bile dve osebi in le ena je preživela!
RESNICA:
Fant je ugotovil na pol poti da so zavore uničene,
ampak tega ni hotel povedati svoji punci!
Hotel je še zadnjič slišati da ga ima rada in od nje čutiti objem!
Potem jo je prosil naj da čelado na svojo glavo,
ker je hotel da ona preživi,
čeprav bi to pomenilo da bi on umrl!Ko pogledam te, srce mi hitreje bije,
ko z drugo vidim te, srce mi se izlije.
Ne bom nemočna, ne bom jokala u pizdu matr te bom poslala!Ko odšla boš stran pogrešala te bom in nikdar pozabila te ne bom! Rada sem te imela, rada te imam, rada te bom imela za vedno!!!Teič BF nikoli te ne dam ker te najraje imam!!!
Tvoia Bf Tanč*!!!Bili sva sosošolki,
nato sva postali dobri prijateljici,
zdaj sva best frendici za vedno!!!
Teiiič&Tanč BF 4ever!!!
Najino prijateljstvo je, kot ogenj
kdor ga ugasne naj bo preklet!!!:)najprej sva bla dobra prijatla, lahk sma se zmenla vse, počasi sva se spoznavala in navezala drug na drugega, ni minil dan, da se nebi slišala, spoznala sem, da ne morem brez njega, postav je del mojega življenja, komaj dočakam da se s5 vidiva, obožujem ga... to sem spoznala šele pred kratkim. večkrat me je že vprašal če bi hodla, ampak se bojim, da bi me otem lepega dne pustil, dokončno bi mi strl srce. ko sva skupaj je vse nebeško, ne rabiva besed. lovam gaHotel sem ti povedati šalo, ob kateri bi ti odpadle joške od smeha, pa me je očitno že nekdo prehitel...Videla sem te, kak si me gledal,
da rad me imaš, mi nikoli nisi povedal.
Ko sva končala...
...in sem te videla z drugo...
...srce se mi še zdaj para...
Nekega dne ti bo žal, da si me zapustil
in mi v obraz lagal.
Hvala ti za lepe dni,
ki so se spremenili v peklenke noči!Dan se nagiba k večeru, v mojih očeh iskrice radosti, a moje srce polno solz in žalosti, ki se ne smejo na dan pokazati.
Zakaj moram skrivati bolečino v srcu?
Zakaj se ne smem zjokati?
Se spomniš tistega dne, ko si me spoznal?
Bila sem mlada, navina, radovedna, ...
Sedaj pa se počutim staro, grdo, ...
Čeprav je minilo od najinega spoznanja že nekaj let, se jih še vedno rada spomnim. Včasih so bili dnevi solz, laži, lažna slovesa, dnevi prizadetosti, dnevi, ki so se globoko zarezali v moje srce.
A sem ti vseeno odpustila.
In ta tvoj pogled, ki se mi je vedno smilil, ki sem ga tako zelo ljubila in te tvoje lepe zelene oči.
Tvoje besede, tolažbe so mi dale še posebno voljo do življenja, ki mi je do takrat bil pust, žalosten.
To mi je veliko pomenilo.
Dnevi so bili dolgi, ko te ni bilo, pa sem jih vseeno preživela z upanjem, da se vrneš k meni.
A to sedaj ne bo mogoče, ker te na žalost več ni.
Nikoli te ne bom pozabila, počivaj v miru.
MilenaEn večer, ko boš čisto sam, poglej skozi okno in se spomni name.
Vzemi si teh nekaj minut življenja in z mislimi odpotuj daleč proč od realnega sveta.
Spomni se vseh lepih in manj lepih trenutkov življenja. Med temi trenutki tudi mene,
pa čeprav sem zelo majhen del tvojega "mozaika življenja".
Obstajaš že veliko let. In jaz sem bila v tvojem življenju le nekaj kratkih minut,
ki pa so mi pomenile zelo veliko. Čas je v meni zarezal novo rano, ki se več ne celi, ampak samo poglablja.
In z vsakim dnem je huje.Zdi se mi, kot da več ne obstajam. Toda te rane me zmeraj bolj skelijo, zato nekje že moram biti.
Toda kje?!
Odgovora ne najdem. Tako kot ne na številna druga vprašanja, ki se pojavljajo v mojem brezpomenskem življenju.
Vsa se začenjajo z besedo ZAKAJ ! ? Preprost odgovor je tišina.
Naj ti za konec povem, da sem ti zelo hvaležna za tistih nekaj minut tvojega in mojega življenjaZakaj je življenje lahko tako boleče? Zakaj tistih ki jih resnično ljubimo, ne moremo zares nikoli imeti? Zakaj delamo napake in zakaj nimamo več možnosti da jih popravimo? Zakaj odrivamo nekoga od sebe samo zato, ker nas je strah, da nas kasneje, ko bi nas bolje spoznal, ne bi sprejel? Zakaj sploh razmišljamo, zakaj se preprosto ne prepustimo toku ljubezni? Zakaj ne moremo biti nikoli dovolj sproščeni, da bi lahko bili mi, v celoti, brez teh neumnih mask? Zakaj se bojimo bolečine, hkrati pa se ne zavedamo, da je edina bolečina, ki jo zadajamo samim sebi ta, da ne odvržemo teh bedastih mask, in zaživimo naše življenje, polno in lepo? Zakaj odbijamo ljudi, kasneje pa jih želimo nazaj? Zakaj se predajamo tistim, ki nas uničujejo, ki nas dušijo, ki zavirajo naše sanje? Zakaj se zaljubljamo v napačne, v prave pa zelo redko? Ali se res tako sovražimo, pa se tega niti ne zavedamo? Zakaj nismo iskreni kot otroci, zakaj odrastemo, če smo potem samo bolj neumni. Jaz se tega sedaj popolnoma zavedam, vendar ne vem, če lahko te stvari v celoti spremenim, čeprav si tega neverjetno želim. Verjetno so se vse te napake tako zakoreninile v nas, da so pognale tako močno korenine, da jih skoraj ni mogoče uničiti. Upam, da bomo nekoč spoznali da smo veliko več kot mislimo da smo, in da zmoremo ogromno več, kot smo kadarkoli komurkoli dokazali, še posebej sebi....Ti si moj angel varuh...
Tisti pravi, z belimi krili, tisti,
ki mi ves čas stoji na ramenu in me nikoli ne zapušča...
Dovolj je, da se želja pojavi le v mojih mislih - in ti te zapuhtaš s krili in mi jo hitiš izpolnejvati...
Si angel, ki mi vliva pogum, zaupanje, moč in vero vase...
Zaradi tebe vem da živim... da zmorem iti svojim ciljem nasproti...
VEM, da jih bom s teboj tudi dosegla...
Hvala ti za...
... za to, da si kar si in da me ljubiš točno takšno kakršna sem...
irenaSprašujem se odkar živim,
sem res edina ki trpim?
MAr res vas toliko je ljudi,
mar ste resnično srečni vsi?
Ali je med vami kdo,
ki ve za žalost,
ki ve za zlo in nosi kakor nosim jaz,
le masko sreče čez obraz?I'm enough.
Enough of crying.
Enough of waiting.
I'm enough of wishing that your arms are around me.
I'm enough of starring at your window,
expecting you'll show up.
I'm enough of being afraid of everything,
of being so wonerable since I've been in love with you.
I'm enough of acting like everything is alright,
when deep inside I'm slowly falling apart on thousand little pieces.
I'm enough people saying to me : "He's not for you."
Because you are.
You just don't know that.
I'm enough of being so strange.
I'm enough of these black feelings ghattering in my soul,
they frighten me.
And most of all.
I'm afraid.
That loving you may destroy me.
Because I never. Ever. Ever. Loved someone,
the way I love you.TE VRSTICE SO NAMENJEN VSEM VAM, KI STE V TEJ RUBRIKI IZLILI SVOJE MISLI, SANJE!
Nikoli ampak res nikoli življenju ne smete obupat. Vzamite si čas zase in globoko premislite kaj imate radi in kaj si v življenju res želite. Če je vredno resnično imeti tisto osebo in če jo resnično ljubite ne obupajte. Verjemite da vselej obstaja iskrica upanja ki v življenju lahko veliko spremeni. to vam govorim iz lastnih izkušenj. Borite se za svojo srečo, in nikoli ne bodite preponosni saj s tem lahko izgubite marsikaj. Odpuščajte, saj boste s tem dokazali da ljubite. Vsi ljudje delamo napake in nihče ni popoln, Zato vam polagam na srce, da nikoli ne smete obupat za tisto kar vsete da se je moč in vredno boriti. Brez truda nikoli ne boste ničesar imeli in včasih je pač treba iti čez trnove poti da prideš do cilja. Jaz sem prišla in ne trdim, da bom večno srečna, vendar zdaj sem in vem, da tega kar imam danes ne bi imela če se ne bi zato borila. Pa čeprav sem s solzami v očeh šla vsakemu dnevu naproti sem v sebi nosila upanje in verjemite izplača se!!!! teja